Električni avtomobili dandanes niso več le simbol okoljske ozaveščenosti, temveč tudi praktično in učinkovito sredstvo za potovanje. Ko gre za službene poti, se odlikujejo po svoji vsestranskosti, udobju in ekoloških prednostih. In kaj je bolje, kot da se na konferenco o poslovnih modelih e-mobilnosti odpraviš kar z električnim avtomobilom?
Takšno poslovno pot si je izbral Matic Markovič, ki v Petrolu skrbi za upravljanje s polnilnicami in storitve polnjenja. Konec avgusta se je odpravil v nemški Berlin na Intercharge konferenco in z veseljem delil svoje izkušnje s potovanjem.
• Marsikdo se za poslovno pot razdalje 1.000 km (v eno smer) ne bi odločil potovati z električnim vozilom. Zakaj torej na tako dolgo poslovno pot z električnim vozilom?
Zakaj pa ne? Pot je udobna, enostavna, tiha… In vmes ene stvari ne pogrešam, pravzaprav ne vidim več razlike v primerjavi z običajnimi vozili. Meni je zelo lagodno potovati z e-vozili. Dvom običajno traja do prve izkušnje. Vožnja z električnimi avtomobili je drugačna. Vsekakor sem zagovornik tega, da je treba poskusiti in dati električnim vozilom priložnost. Polnilna infrastruktura še ni povsod po Sloveniji tako razvita, kot recimo v severnih državah. Tovrstno pot sem naredil že tretjič, dvakrat s precej manjšim dosegom, kot ga je imel zadnji avtomobil, s katerim sem letos potoval, torej BMW iX1. Ta ima realnega dometa 350 km, če voziš skladno z omejitvami.
Petrolova kartica elektromobilnosti.
• Na kakšne vrste konferenco si se odpravil?
Šel sem na Intercharge konferenco v Berlinu, Nemčiji, ki jo organizira naš agregator roaminga v Evropi – Hubject. Med 3.000 udeleženci so bili v največji meri prisotni ključni ponudniki storitev električne mobilnosti v Evropi, beseda pa je večinoma tekla o razvojnih fokusih na področju e-mobilnosti v prihodnjem letu.
• Kakšna je tvoja vloga na Petrolu? In kaj ti je trenutno v največji izziv?
Moja vloga na Petrolu je, da skupaj z ekipo skrbim, da je polnilna infrastruktura operativno v delovanju. Največji izziv je poskrbeti, da bo uporabniška izkušnja čim boljša in da zagotovimo uporabnikom čim več – torej celotno izkušnjo polnjenja ter vse, kar pride zraven. Razvito imamo svojo aplikacijo, v upravljanje vzamemo pa tudi tuje polnilnice. S tem namenom smo vključeni tudi pri EU projektih, kjer razvijamo nove storitve z naprednimi funkcionalnostmi. Opažamo, da trend elektromobilnosti raste, kar ponazarja tudi število polnjenj. Lani smo zabeležili 148.171 sej polnjenja, kjer je bilo skupaj porabljenih 2.158.641 kWh električne energije, letos pa imamo že sedaj zabeleženih 138.651 sej polnjenja, kar je malenkost manj kot lansko celoletno število.
• Rekel si, da si velik ljubitelj električne mobilnosti. Katere so tvoje dosedanje izkušnje z električnimi vozili in katere si že vozil? In zakaj si tokrat izbral BMW iX1?
Ne vem, katerega še nisem vozil. Testiral sem večino električnih avtov, ki se prodajajo v Evropi. Izjema so kakšni primeri kitajskih znamk. Za tokratno pot sem izbral BMW iX1, ker je res zelo udoben avto. Lahko bi rekel celo, da je to avto, ki je narejen, zato da bi bil električen. Z njim je enostavno potovati in sedeti več ur. Ima 350 km dometa, zato se z lahkoto pelješ na dolge razdalje, hkrati je uporaben in prostoren, v svoji notranjosti pa je povsem primerljiv klasičnemu X3ju.
Odprtje električnih polnilnic na ljubljanskem letališču.
• Kakšne so tvoje izkušnje s poti? Koliko si prevozil, kako dolgo je trajala pot, število polnjenj…?
Na poti sem polnil štirikrat, ker je električno vozilo najbolje polniti med 0 in 80 % napolnjenosti baterije – z vidika optimizacije poti. Do te stopnje se baterija polni izjemno hitro. Postanki so trajali med 10 in 20 minut, vmes pa sem se lahko še pretegnil, kar je z vidika varne vožnje nasploh zaželeno pri tovrstni razdalji. Bolj kot greš severno, bolj je infrastruktura za električne avtomobile razvita, na posamezni bencinski črpalki imaš po 10 do 15 polnilnic. Tudi izbire ponudnikov so velike.
V eno smer sem prevozil 1.080 km, kar mi je vzelo 13 ur. Porabo sem imel okoli 20 kWh na 100 km, na poti pa sem testiral več različnih ponudnikov storitev polnjenja: Ionity, Allego, Fastned, MOL, Orlen in Eon. Polnjenja so minila izjemno hitro, vmes sem testiral konkurenčne aplikacije in klicne centre drugih ponudnikov, imel par sestankov, spil kakšno kavo in pojedel malico.
• Kako bi ocenil svojo uporabniško izkušnjo polnjenja na drugih ponudnikih? Koliko koliko polnilnic pa ima recimo Petrol v upravljanju?
Moja uporabniška izkušnja je bila različna glede na ponudnike, za vsakega lahko rečem, da po čem izstopa. Osebno mi je bilo ravno to najbolj všeč, da sem imel ob vsakem postanku toliko izbire pri polnilnicah.
Tudi v Sloveniji se situacija izboljšuje glede ponudbe. Petrol ima v upravljanju v tem trenutku 360 običajnih, 96 hitrih in 20 ultra hitrih polnilnic – skupaj po vseh trgih. V roaming pa je vključenih več kot 5.000 polnilnic. V zadnjem času smo odprli nove polnilnice v Parkirni hiši Meksiko, Supernovi, na železniški postaji v Ljubljani in na Fraportu. Ciljamo, da bi imeli do konca leta 2025 v upravljanju 1575 polnilnic.
Odprtje električnih polnilnic na železniški postaji v Ljubljani.
Hkrati pa seveda razvijamo nadgradnje naših storitev. Trenutno se osredotočamo na vzpostavitev poenostavljene spletne aplikacije za podporo polnjenja brez registracije. Torej, da uporabnik skenira QR kodo, vstavi kartico in polni. Vzpostavljamo tudi način polnjenja za stranke, kjer preko obiska prodajnega mesta na okencu kupijo kartico za polnjenje in s tovrstno kartico polnijo na lokaciji. Na določenih lokacijah polnilne infrastrukture vzpostavljamo plačilne terminale, prenavljamo pa tudi Petrolove kartice, ki bodo v začetku leta 2025 prinesle ogromno novosti za uporabnike električne mobilnosti. Te spremembe obsegajo med drugim tudi en uporabniški račun, ki bo lahko imel več plačilnih sredstev, možnost samodejnega vnosa Petrolove plačilne kartice, možnost predplačniškega računa in sproščeno omejitev izhodnega, »outbound« roaminga, ki bo omogočal, da se povežemo z vsemi lokalnimi ponudniki polnilnic.