Trend hitre rasti proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn se širi po celem svetu. Po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) bodo sončne elektrarne do leta 2025 predstavljale 60 odstotkov vseh novih zmogljivosti obnovljivih virov energije. Po ambicioznih ocenah Evropske unije (EU) pa naj bi bilo do leta 2050 kar 48 odstotkov vse energije v EU proizvedene iz sončnih elektrarn. Sončno energijo v svoji strategiji kot pomembno "igralko" prepoznavamo tudi v Petrolu.
Sončna energija bi lahko v petih letih postala eden glavnih virov električne energije v Evropi
V Mednarodni agenciji za energijo so prepričani, da bi sončna energija lahko postala "nova kraljica svetovnih trgov z električno energijo". Po mnenju direktorja IEA, Fariha Birola, "bo sončna energija v petih letih postala številka ena v Evropi in prehitela vse druge vire, če bo le Evropa pripravljena in zmožna slediti svojemu neto ničelnemu cilju".
Po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) bodo sončne elektrarne do leta 2025 predstavljale 60 odstotkov vseh novih zmogljivosti za obnovljivo energijo.
Navkljub pandemiji novega koronavirusa so se svetovne nameščene zmogljivosti sončne energije za proizvodnjo električne energije leta 2020 povečale za 11 odstotkov, na 18,5 GWh (v primerjavi z 1,5 GWh leta 2006). Stroški sončne energije so se v zadnjih dveh desetletjih znižali za do 90 odstotkov. Po ocenah združenja SolarPower Europe se bo "impresiven padajoči trend nadaljeval tudi v prihajajočih desetletjih".
"Konkurenčna stroškovna struktura fotovoltaike je tista, ki žene povpraševanje", pravi Aristotelis Chantavas, predsednik združenja SolarPower Europe.
Cena električne energije iz velikih sončnih elektrarn že danes prekosi ceno za industrijske porabnike, in to ne samo v sončnih predelih južne Evrope, temveč tudi na severu Evrope, kjer je bistveno manj sonca, izpostavlja Aristotelis Chantavas. "V okolju z nizkimi obrestnimi merami velike sončne elektrarne proizvajajo energijo z nižjimi stroški v primerjavi z veleprodajnimi cenami električne energije," pojasnjuje.
Prof. dr. Sašo Medved, redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, pa navaja, da se inštalirana moč fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije iz sonca v EU sicer povečuje 7 do 8 odstotkov na leto.
Tudi Slovenija stavi na sonce
Slovenija se je v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) obvezala k ambicioznim ciljem na področju obnovljivih virov energije (OVE), t.j. 27 odstotkov v končni rabi energije do leta 2030 (indikativno), posebej fotovoltaike.
Po navedbah prof. dr. Medveda NEPN prepoznava fotovoltaične sisteme "kot tehnologije z največjim razvojnim potencialom. Istočasno pa je to edina tehnologija proizvodnje električne energije iz OVE z zaznavno rastjo (vključno z vodnimi elektrarnami) v obdobju do leta 2030". Po podatkih Slovenskega portala za fotovoltaiko je julija 2020 kumulativno inštalirana moč sončnih elektrarn znašala 313,4 MW.
Ukrepi, ki jih predlaga NEPN, naj bi do leta 2030 privedli do štirikrat večje proizvodnje električne energije iz sonca glede na leto 2020.
V preteklosti so se finančne spodbude v obliki ‘feed-in-tarif’ na evropski in nacionalni ravni izkazale kot izredno pomemben mehanizem za spodbujanje investicij v obnovljive tehnologije za proizvodnjo električne energije. Poleg finančnih spodbud pa je za celovit učinek tehnologij za proizvodnjo energije iz sonca po Medvedovih navedbah enako pomembno tudi znanje za načrtovanje, izdelavo, upravljanje in vzdrževanje tovrstnih sistemov.
"Sončna energija bo tudi v prihodnje najbolj sonaravni energetski vir." prof. dr. Sašo Medved, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani.
Sončna energija po Medvedovem mnenju izpolnjuje vse vidike trajnostnosti, od globalne razpršenosti vira in socialne pravičnosti, do tega da tehnologije pretvarjanja sončne energije v toploto, hlad in električno energijo med delovanjem ne povzročajo emisij oz. onesnažil, izziv ostaja le izbira nosilca energije, ki bo(do) nadomestil fosilna goriva.
Vključevanje sončne energije je že skoraj nujni del celovite rešitve pri energetskih prenovah poslovnih in javnih stavb kot tudi za novogradnje.
Tudi v Petrolu prepoznavamo pomen in priložnosti sončne energije
"Na enak način, kot je leta 1953 Petrol suvereno zakorakal v dobavo naftnih derivatov, bo sedaj v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov," izpostavlja Dario Rot, vodja produkta Proizvodnja energije iz sončnih elektrarn, Proizvodnja elektrike in energentov v Petrolu.
Po Rotovih navedbah je proizvodnja iz zelenih virov v letu 2020 prehitela proizvodnjo iz fosilnih goriv, zato je povečevanje proizvodnje iz obnovljivih virov zares smiselno.
Petrol bo v prihodnje usmerjen k povečanju proizvodnje iz obnovljivih virov, tudi ‘sončne elektrike’.
V Sloveniji za letošnje leto v Petrolu načrtujemo namestitev sončnih elektrarn v skupni inštalirani moči več kot 10 MW. Že danes pa upravljamo s sončnimi elektrarnami na svojih prodajnih mestih ter na industrijskih in drugih objektih v skupni moči približno 15 MW. Načrtujemo tudi nadaljnje postavitve sončnih elektrarn na prodajnih mestih Petrola.
Na svojih prodajnih mestih ter na industrijskih in drugih objektih upravljamo s sončnimi elektrarnami v skupni moči približno 15 MW.
S sončnimi projekti pa bomo stopili tudi čez mejo. Tako razvijamo na sosednjem Hrvaškem, v okolici Šibenika, dva ‘sončna’ projekta. Prva sončna elektrarna v skupni moči 17,5 MW, ki je že v fazi pred gradbenim dovoljenjem, naj bi pričela obratovati v drugi polovici leta 2021; druga, skupne moči 50 MW, pa naj bi pričela obratovati v drugi polovici leta 2023. Z uresničitvijo teh dveh sončnih projektov bomo prevzeli največji delež postavljenih sončnih elektrarn v regiji.
V Petrolu smo skupaj s partnerji vzpostavili prvo slovensko lokalno samoskrbno energetsko skupnost v Lučah, ki temelji na energiji sonca. Foto: Rok Deželak, projekt COMPILE
OVE odporni na koronakrizo, ne pa tudi na negotovost vladnih politik
Če bodo razmere glede politik ugodne, bi lahko do leta 2022 zabeležili za 150 GW novih sončnih elektrarn na leto, kar bi pomenilo skoraj 40-odstotno povečanje v samo treh letih, napovedujejo v IEA. "Leta 2025 naj bi obnovljivi viri postali največji vir proizvodnje električne energije na svetu ter s tem končali petdesetletno vladavino premoga kot vodilnega vira," je sklenil prvi mož Mednarodne agencije za energijo, Fatih Birol.
Sončna energija ima torej odlične možnosti, da postane eden glavnih prihodnjih evropskih virov energije v Evropi, je pa veliko odvisno od političnih razmer in seveda ozaveščenosti odločevalcev.