Tretji največji porabnik energije v gospodinjstvu je priprava tople sanitarne vode, ki je zelo energetsko intenzivna. Ste vedeli, da v Sloveniji prebivalec porabi (po podatkih Statističnega urada Slovenije) približno 160 l vode na dan? Veliko od te vode je potrebno ogreti, zato je potencial za zmanjšanje stroškov velik!
V Inštitutu Jožef Štefan so preračunali, da lahko z varčnejšim ogrevanjem vode dosežemo prihranke med 15 in 20 %. Da bi razumeli, kako zelo energetsko intenzivno je ogrevanje vode, so izpostavili primer, da za pripravo 1 litra čaja porabimo približno toliko električne energije, kot bi jo potrebovali, če bi družinski avto (ki v povprečju porabi 5,6 litra dizelskega goriva na 100 km, na njegovem števcu pa se letno odvrti 20.000 km) dvignili na vrh 30 m visoke stolpnice. Če pogledamo na ogrevanje z "energetske perspektive", je torej jasno, da se racionalno obnašanje obrestuje.
Kako lahko zmanjšamo stroške ogrevanja vode? Če se mesta lotevajo vodnih izgub z optimizacijo delovanja vodovodnih sistemov, velja podobna logika tudi v gospodinjstvih. Z majhnimi dejanji, ki se seštevajo: kopanje zamenjamo za prhanje, uporabljamo hladno vodo za spiranje in na pipe namestimo perlatorje, ki zmanjšujejo porabo vode (saj jo mešajo z zrakom). Med umivanjem zob in miljenjem smo pozorni, da vodo dosledno zapiramo. Med prhanjem pa lahko uporabimo hladnejšo vodo in temu namenimo krajši čas. Minuta prhanja v povprečju pomeni porabo 10 litrov vode in 0,3 kWh akumulirane energije.
Če nameravamo kupiti nov pralni stroj, smo pozorni, da izberemo energetsko učinkovitejšega, ki poleg električne energije prihrani tudi porabo vode. V kolikor imamo doma puščanja vode, jih moramo odpraviti. Še en ukrep, ki je zelo učinkovit, je da znižamo temperaturo akumulirane tople vode v zalogovniku. Z nižjo temperaturo je učinkovitost grelne naprave za pripravo tople sanitarne vode višja, hkrati pa se zmanjšajo tudi toplotne izgube zalogovnika in celotnega sistema.