Zemeljski plin, ki med fosilnimi gorivi velja za najčistejše gorivo, z najnižjim ogljičnim odtisom, zaseda pomembno vlogo v vseh strategijah prehoda v nizkoogljično družbo v državah članicah Evropske unije. Zemeljski plin bodo postopoma nadomestili t.i. ‘zeleni’ oz. ‘obnovljivi’ plini, obenem pa bodo viški električne energije, ki bo proizvedena iz obnovljivih virov energije, pretvorjeni v t.i. zeleni vodik, ta pa bo čist ali pa v obliki sintetičnega metana injiciran v plinovodna omrežja.
“Na ta način se bodo viški zelene elektrike shranjevali in preko plinovodnega omrežja bo takšen obnovljiv plin na razpolago najširšemu krogu uporabnikov,” pojasnjujejo v slovenskem operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina, družbi Plinovodi, kjer poudarjajo, da leži največji potencial zemeljskega plina v njegovemu prevzemanju vloge nadomestnega goriva ostalim fosilnim virom v času prehoda v nizkoogljično družbo, plinovodna omrežja pa, poleg siceršnje vloge za prenos in distribucijo zemeljskega plina do uporabnikov, v novi vlogi z obnovljivimi plini, pridobivajo popolnoma novo funkcijo nosilca obnovljive energije.
Popolnoma nova je tudi vloga plinovodnih omrežij kot hranilnikov zelene energije, ki ni časovno omejena in je praktično že na razpolago, še dodajajo v družbi Plinovodi. “Na ta način je plinovodni sistem tudi nosilec prihodnjega sektorskega povezovanja, ki bo ključno pripomoglo tudi k razbremenitvam elektroenergetskega sistema z uvajanjem vedno večjega obsega obnovljivih virov energije (OVE).”
V Plinovodih poudarjajo, da je visok potencial plinovodnih omrežij v času prehoda in kasneje v brezogljični družbi izrednega pomena za integralni razvoj trajnostne energetike.
Primož Kramer, direktor Energetsko distribucijskih sistemov v družbi Petrol, dodaja, da se proizvodnja energije iz obnovljivih virov povečuje.
“Vsi ti viri energije proizvajajo energijo v določenih letnih obdobjih, ki pa ni nujno istočasno povezana s porabo energije. Zato bo treba tako pridobljeno energijo shranjevati in jo koristiti v času povečane porabe. V Evropi se že pojavljajo pilotni projekti za sezonsko shranjevanje OVE v obliki sintetičnega metana in vodika (tehnologija P2G), ki ju je možno dodajati v plinovodno omrežje, vendar tovrstni projekti v komercialne namene še niso zaživeli.”
“Sprejeti Nacionalno energetski in podnebni načrt (NEPN) predvideva postopno razogličenje zemeljskega plina. Nadomeščanje zemeljskega plina z obnovljivimi plini pa je eden od najlažjih načinov za povečanje OVE v naši energetski mešanici. Pomembna prednost v tem primeru je namreč ta, da je treba spremeniti samo vir napajanja plinovodnega omrežja, vsa ostala infrastruktura, od plinovodnega omrežja do naprav pri končnih odjemalcih, ostane enaka. Zato je to ena od najbolj ekonomičnih in tehnično učinkovitih rešitev za povečanje OVE v energetski oskrbi,” pa pridaja Urban Odar iz gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP).
Visok potencial plinovodnih omrežij v času prehoda in kasneje v brezogljični družbi je izrednega pomena za integralni razvoj trajnostne energetike.
Kako poteka proizvodnja obnovljivih plinov?
Viški električne energije iz OVE, kot so sonce, veter, voda, so v procesu elektrolize pretvorjeni v ‘zeleni’ vodik in kisik. Iz takšnega vira proizveden vodik je v plinastem stanju kot obnovljivi plin na razpolago za injiciranje v plinovodno omrežje. Če želimo proizvesti obnovljivi plin, ki bo povsem enakovredno nadomestil zemeljski plin, pa postopamo tako, da zelenemu vodiku iz obnovljive elektrike iz procesa elektrolize v nadaljnjem procesu metanacije dodamo CO2, pojasnjujejo v družbi Plinovodi.
Ob tem dodajajo, da so pri proizvodnji sintetičnega metana upoštevana tudi načela krožnega gospodarstva, saj se v proizvodnji uporabi le CO2, ki bi bil tudi sicer izpuščen v atmosfero oziroma je že v atmosferi iz virov, kot so lesna biomasa, čistilne naprave in tudi emisije večjih industrijskih porabnikov fosilnih goriv, razvite pa so tudi tehnologije, ki omogočajo zajem CO2 neposredno iz atmosfere. Kot že omenjeno, je tako proizvedeni obnovljivi sintetični metan po sestavi enak zemeljskemu plinu in se brez omejitev injicira v plinovodna omrežja.
“Stranski produkt proizvodnje sintetičnega metana je tudi visokotemperaturna odpadna toplota, ki je zaradi uporabljenih virov obnovljivega izvora. Moč jo je uporabiti v raznih industrijskih procesih, s čimer dosežemo še dodatno razogljičenje proizvodnih procesov, saj bi se uporaba fosilnih virov za proizvodnjo toplote zmanjšala,” izpostavljajo v Plinovodih.
Ob tem dodajajo, da so plinovodna omrežja za transport obnovljivih plinov, kot sta sintetični metan in biometan, pripravljena že danes. So pa še določene omejitve pri injiciranju zelenega vodika v obstoječa plinovodna omrežja, ki zagotavljajo, da delež vodika v zemeljskem plinu ne povzroča težav pri uporabnikih. Dopustni deleži vodika v plinovodnih sistemih se za zdaj gibljejo do 20 odstotkov, pri čemer večina držav natančnejše kriterije in pogoje za injiciranje zelenega vodika še pripravlja. “Interes je namreč, da bi bili ti deleži čim višji, saj so plinovodna omrežja že danes na razpolago in predstavljajo najoptimalnejše sisteme za shranjevanje in transport proizvedenih viškov OVE.”
Vloga zemeljskega plina se bo iz zgoraj navedenih razlogov v prihodnje krepila, med večjimi neizkoriščenimi potenciali pa je zagotovo njegova raba v transportu.
Neizkoriščeni potenciali zemeljskega plina
V družbi Plinovodi navajajo, da se bo vloga zemeljskega plina iz zgoraj navedenih razlogov v prihodnje krepila, med večjimi neizkoriščenimi potenciali pa je, tako v družbi, zagotovo njegova raba v transportu, tako v osebnem še bolj pa v težkem tovornem in ladijskem prometu.
Tudi v Petrolu vidijo velik potencial uporabe zemeljskega plina v prometu, in sicer v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), ki se uporablja za tovorni in ladijski promet in stisnjenega zemeljskega plina (CNG) za uporabo v osebnih vozilih.
Kot ob tem pojasnjuje Kramer, bo povečana uporaba zemeljskega plina v zgoraj navedenih oblikah odvisna predvsem od proizvajalcev avtomobilov in tovornjakov ter od državnih subvencij za takšna vozila, saj bodo v prvi fazi dražja od sedanjih vozil na dizel in bencin. “Če bodo takšna vozila uporabnikom cenovno dostopna in bo zagotovljen kakovosten servis vozil, se bo uporaba zemeljskega plina v transportu močno povečala, saj gre za cenovno najbolj ugoden in okolju najbolj prijazen energent med ogljikovodiki. Podobno povečanje uporabe cenovno ugodnega energenta smo pred leti zaznali, ko smo pričeli postavljati UNP (utekočinjeni naftni plin) točilna mesta na bencinskih servisih. Kupci so se odločili za predelavo vozil na UNP.”
V Petrolu sicer v zadnjem času opažajo tudi povečan odjem zemeljskega plina na koncesijah, kjer plinovodi potekajo preko kmetijskih površin. Zemeljski plin v poletnem in jesenskem obdobju za sušenje žitaric uporabljajo sušilnice, vse več kmetov in podjetij pa se odloča za rastlinjake, s čimer si po Kramerjevih navedbah zagotovijo zanesljivejšo pridelavo in predelavo skozi daljše časovno obdobje med letom, saj so manj odvisni od letnih časov in zunanjih vplivov. Zemeljski plin se v teh primerih pretežno uporablja za ogrevanje rastlinjakov, v zadnjem času pa tudi za vpihavanje CO2 za izboljšanje rasti.
Velik delež ima danes zemeljski plin tudi v industriji, pri čemer je njegova poraba odvisna od gospodarskih nihanj, vendar se skozi primerljivo letno obdobje njegova uporaba še vedno povečuje.
Navsezadnje pa je zemeljski plin eden najugodnejših energentov predvsem na področju ogrevanja, še pridaja Kramer.
Zemeljski plin se uporablja tudi za proizvodnjo električne energije in za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE), kot v kotlovnici Dobrava v Zrečah.
Petrol upravlja z 29 koncesijami distribucije zemeljskega plina po modelu javno zasebnega partnerstva.
Ste vedeli?
Skupna poraba zemeljskega plina naj bi v Sloveniji z 9,627 TWh, kolikor je znašala lani, leta 2021 zrasla na 11,109 TWh, do leta 2030 pa celo na 12,833 TWh, je razvidno iz osnutka desetletnega načrta razvoja prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2021-2030, ki ga je pripravil slovenski operater prenosnega sistema zemeljskega plina, družba Plinovodi.
Pri tem je predviden precejšen skok v porabi plina za proizvodnjo električne energije - na 1,950 TWh do leta 2030. V času priprave načrta je sicer prišlo do izbruha koronavirusa, a njegovega vpliva “na gospodarstvo, finance in družbo v celoti v tem trenutku še ni mogoče s primerno verjetnostjo opredeliti”, poudarjajo v Plinovodih.