Zemeljski plin je eden izmed najbolj konkurenčnih energentov za ogrevanje. Odlikujejo ga enakomerna toplota, dolga življenjska doba naprav, nizka cena energenta in največji dolgoročni prihranki glede na investicijo v celoti – investicijo v kotel skupaj s stroški vzdrževanja in ceno energenta. Predpogoj je, da se mora odjemno mesto nahajati na koncesiji, kjer je možen priklop na plinovodno omrežje.
Poleg konkurenčne in stabilne cene je ena izmed glavnih prednosti zemeljskega plina tudi nizek ogljični odtis. Zemeljski plin je namreč najčistejše fosilno gorivo in dobro nadomestilo za obdobje, ko obnovljivi viri energije (OVE) še ne morejo zagotoviti celotnih potreb po energiji. Njegov ogljični odtis znaša 0,2 kg CO2/kWh, kar je bistveno manj v primerjavi z ostalimi viri, kot so trdna in tekoča fosilna goriva.
“Pri uporabi zemeljskega plina nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih, obenem pa so plinske tehnologije energetsko učinkovite. To pomeni, da z zemeljskim plinom znižamo izpuste CO2 in porabo energije ter sočasno izboljšamo kakovost zraka,” pojasnjuje direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) mag. Urban Odar.
V sklopu prenove kotlovnice S-31 v največji mariborski mestni četrti Pobrežje, smo kurilno olje nadomestili z zemeljskim plinom. Vgrajena dva kotla skrbita za ogrevanje 155 večstanovanjskih vhodov oziroma 56.629 m2 ogrevalnih površin
Tudi zadnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pričajo o pomembni vlogi zemeljskega plina. Tako so najpomembnejši vir za ogrevanje v gospodinjstvih sicer lesna goriva, na drugem mestu pa je zemeljski plin, ki je po pomembnosti prehitel kurilno olje. Četrti najpomembnejši vir je daljinsko ogrevanje.
“Vsekakor je ena glavnih prednosti zemeljskega plina nizka cena energenta. V zadnjih sedmih letih beležimo namreč, z manjšimi nihanji, padanje cen zemeljskega plina. Končna cena za gospodinjskega odjemalca z vsemi dajatvami je v septembru 2019 znašala manj kot 0,06 €/kWh, oziroma manj kot 60 €/MWh, kar je bistveno manj kot pri kurilnem olju, utekočinjenem naftnem plinu (UNP), daljinskem ogrevanju in električni energiji,” pojasnjuje direktor GIZ DZP.
Druga prednost so prihranki. “Uporaba zemeljskega plina v desetih letih obratovanja ogrevalnega sistema, v primerjavi z ostalimi energenti, zagotavlja največje prihranke. To so potrdili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani s študijo ekonomičnosti ogrevalnih sistemov (izračuni so narejeni za hišo energijskega razreda E - bolj potratna hiša velikosti 180 m2). Tako bodo uporabniki pri menjavi starega kotla na kurilno olje z novim na zemeljski plin – po odbitih stroških začetne investicije – v desetih letih prihranili 10 tisoč evrov in več,” pojasnjuje sogovornik.
Pri zemeljskem plinu je v primerjavi z drugimi energenti najugodnejša tudi začetna naložba, ki se lahko povrne že v pičlih treh letih, še poudarja Odar.
Ogljični odtis zemeljskega plina znaša 0,20 kg CO2/kWh.
Zemeljski plin je ugodna in “pametna” izbira tudi za podjetja in mesta
Zemeljski plin predstavlja enega cenejših energentov za ogrevanje tudi za podjetja in mesta. Mestom po pogodbenem modelu koncesije oz. javno zasebnega partnerstva pomagamo z gradnjo plinovodnega omrežja ter zagotavljamo zanesljivo oskrbo in zanesljivost omrežja.
Zemeljski plin se uporablja za ogrevanje, hlajenje in kuhanje, kot tudi za proizvodnjo električne energije in za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE). V industriji pa se zemeljski plin uporablja kot energent v tehnoloških postopkih in tudi kot surovina v kemični industriji. Malim poslovnim odjemalcem z letno porabo do 10.000 Sm3 zagotavljamo dobavo po cenah, ki veljajo za gospodinjske odjemalce, za podjetja z velikim odjemom pa pripravimo celovito in ugodno ponudbo uporabe zemeljskega plina.
Zemeljski plin se uporablja tudi za proizvodnjo električne energije in za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE), kot v kotlovnici Dobrava v Zrečah
Zemeljski plin predstavlja obenem tudi najugodnejši način za posodobitev ogrevalnega sistema (plinski kondenzacijski kotel), saj imajo podjetja in lokalne skupnosti, ki prehajajo na zemeljski plin, običajno za vir ogrevanja kurilno olje oz. utekočinjen naftni plin (UNP). Stranke, ki uporabljajo zemeljski plin v svojih objektih pridobijo več funkcionalnega prostora za ostale stvari, saj ne potrebujejo zalogovnika, peč pa je manjša kot pri ostalih energentih. Ker zemeljski plin potuje po plinovodnih ceveh pod zemljo, njegova uporaba razbremeni cestno omrežje, zmanjša možnost razlitja in posledično zmanjša grožnjo podtalnici in ostalim vodnim virom.
V skupini Petrol se z izgradnjo plinovodnih omrežij ukvarjamo že od leta 1993. V Petrolu v Sloveniji trenutno upravljamo s 1.195 km in 29 koncesijami distribucije zemeljskega plina po modelu javno zasebnega partnerstva. Z distribucijo zemeljskega plina pa se ukvarjamo tudi v Srbiji.
Petrol upravlja z 29 koncesijami distribucije zemeljskega plina po modelu javno zasebnega partnerstva.
Primeri dobre prakse uporabe zemeljskega plina v slovenskih občinah
Občina Vodice
V občini Vodice je eno glavnih stičišč visokotlačnih prenosnih omrežij zemeljskega plina – plinovodno vozlišče povezuje Štajersko, Gorenjsko in Ljubljano. Slednje prinaša določene omejitve rabe prostora. Tudi zato je občina občanom ponudila možnost distribucije in oskrbe z zemeljskim plinom. Slednjo od 30. marca 2004 zagotavlja koncesionar Petrol. Letna količina prodanega zemeljskega plina na območju občine se približuje 240.000 Sm3. Celotni distribucijski sistem, na katerega je priključenih 161 odjemnih mest, meri 20.978 metrov.
Občina Idrija
V idrijski občini so se s Petrolovo pomočjo na distribucijski sistem zemeljskega plina priključili novembra 2018. Celotni distribucijski sistem v dolžini 70 km bo s plinom oskrboval približno 1.200 odjemalcev na področjih naselij Godovič, Idrija in Spodnja Idrija.
Občina Odranci
V občini Odranci so se za zemeljski plin odločili zaradi potreb po zemeljskem plinu v industrijski coni, kjer ga koristijo vsa podjetja bodisi v tehnološkem smislu bodisi za ogrevanje. Za ta korak so se v občini odločili predvsem iz ekonomskih in okoljskih vzgibov. Ob tem v občini poudarjajo, da je pri projektiranju potrebno biti pozoren na zmogljivosti omrežja, ki se z razvojem kraja lahko skokovito povečajo. Celotni distribucijski sistem s 84 aktivnimi odjemnimi mesti meri 15.100 metrov. Koncesijska pogodba je bila podpisana leta 2003, oktobra 2004 pa so bili priključeni prvi odjemalci.
Zanesljivost dobave: razvejeno omrežje zemeljskega plina je dostopno v več kot 80 občinah.
Nova vloga zemeljskega plina kot del nizkoogljične strategije
V luči prehoda v nizkoogljično družbo pa pridobiva zemeljski plin novo vlogo. Plinovodni sistemi so s povezovanjem sektorjev plina in elektrike vse bolj prepoznavni kot že razpoložljiv sezonski hranilnik viškov obnovljivih virov energije (OVE), slednje pa zagotavlja dolgoročnejšo pomembno vlogo zemeljskega in obnovljivih plinov v plinovodnih sistemih, izpostavljajo v družbi Plinovodi. “Z vse večjim deležem OVE bodo namreč obnovljivi plini, proizvedeni iz OVE, nosilci obnovljive energije, ki bo s prenosom in distribucijo po plinovodnih omrežjih dostopna vsem uporabnikom.”
Ob tem poudarjajo, da tudi obnovljivi plini, proizvedeni iz OVE, niso več predmet daljne prihodnosti, temveč se postopno in zelo uspešno vključujejo v obstoječe sisteme oskrbe z energijo. V Evropi poteka po navedbah družbe Plinovodi vrsta projektov proizvodnje vodika in z njegovo metanacijo tudi sintetičnega plina.
Moči tovrstnih proizvodnih objektov prehajajo s pilotnih, nekaj megavatnih (MW) objektov, na prave industrijske objekte, velikosti 100 in več megavatov. “Aktivnosti na temo priprave ter proizvodnje obnovljivih plinov potekajo tudi v Sloveniji, ključen pri hitrosti uvajanja pa bo vse večji delež OVE in s tem vedno večja potreba po shranjevanju viškov OVE na eni strani ter vse večja potreba po uvajanju obnovljivih plinov v procesu prehoda v nizkoogljično družbo na drugi.”
V Sloveniji je sicer distribucijsko plinovodno omrežje energetsko učinkovito in dobro razvito, dodaja k temu direktor GIZ DZP, mag. Urban Odar. Distribucijska plinovodna omrežja so pri nas prisotna v 83 občinah (Petrol od tega upravlja koncesije v 29 občinah), njihova skupna dolžina presega 4.800 kilometrov, število izgrajenih priključkov pa je preko 90 tisoč.
“Kljub temu se distribucijsko plinovodno omrežje vsako leto dodatno poveča. V letu 2018 se je tako povečalo za skoraj 100 kilometrov, podobne trende pričakujemo tudi v prihodnosti,” meni sogovornik. Število vseh odjemalcev na distribucijskem omrežju znaša sicer 134.474, od tega je 120.228 gospodinjskih odjemalcev. “Z natančnim podatkom, koliko odjemalcev zemeljskega plina uporablja zemeljski plin za ogrevanje, ne razpolagamo. Je pa to največji delež odjemalcev,” pojasnjuje.
Utekočinjen naftni plin kot predhodnik zemeljskega plina
Utekočinjen naftni plin oz. UNP, pri katerem gre prav tako za okolju prijazno in energetsko učinkovito gorivo, je predhodnik zemeljskega plina na območjih, kjer je naknadno predvidena izgradnja plinovodnega omrežja za zemeljski plin. Prehod z UNP na zemeljski plin namreč ne predvideva večjih investicijskih stroškov. Občine ali regije se odločajo za izgradnjo distribucijskega sistema UNP po modelu javno zasebnega partnerstva, ko želijo zagotoviti centralno ogrevanje celotni občini z enim energentom oziroma v primeru lokacij, kjer se mreža zemeljskega plina še ni zgradila do konca ali pa je preveč oddaljena. UNP omogoča največji izkoristek pri izgorevanju, praktično brez toplotnih izgub.
Petrol kot zasebni partner strankam nudi celotno izvedbo izgradnje omrežja sistema ogrevanja na UNP, od začetne ideje do postavitve centralne plinske postaje in izvedbe zunanje plinske instalacije do požarne pipe na objektu. Petrol prav tako prevzame odgovornost in stroške izvajanja vseh zakonsko predpisanih pregledov in vzdrževalnih del.
Skupina Petrol se trenutno ukvarja z distribucijo UNP za namen ogrevanja v dveh državah, v Sloveniji in na Hrvaškem.