Peleti so, poenostavljeno povedano, stisnjena polena in veje oziroma lesna masa. Čemu stisnjena? Zato, da jih lahko v standardizirani obliki porabljajo peči na pelete in dosegajo visoko učinkovitost.
Peleti so izdelki, ki nastanejo iz ostankov lesa pri sečnji oziroma predelavi, pri čemer je t. i. biomasa stisnjena v standardizirano obliko, primerno za sodobna kurišča.
Ne le, da z uporabo peletov poskrbimo, da se porabijo tudi lesni deli, ki bi sicer ostali neizkoriščeni, temveč pomagamo ohranjati okolje. Peleti so namreč naravi prijazni energenti, saj gre pri biomasi za obnovljiv vir energije, ki obenem predstavlja bistveno manjšo obremenitev za okolje kot ogrevanje na nekatere druge energente, npr. kurilno olje. Primerni so za ogrevanje stanovanjskih ali poslovnih objektov.
Cilj peletiranja je standardizacija lesne biomase.
Standardna oblika za široko (upo)rabo
Kot omenjeno, je cilj peletiranja standardizacija lesne biomase. Polena, veje, korenine in druge oblike lesa se namreč zelo razlikujejo po obliki in samih fizikalnih lastnostih, kot sta npr. vlažnost in gostota, takšna variabilnost pa ne omogoča avtomatizacije in visokih izkoristkov. Peletiranje poskrbi, da se suha žagovina in drugi zdrobljeni delci pretvorijo v majhne valjčke, tipično premera 6 do 8 mm in dolžine 10 do 45 mm. Ker so ti valjčki (peleti) zelo gosti in imajo nizko vsebnost vlage (tipično pod 10 %), omogočajo zelo visoke izkoristke pri zgorevanju.
Peleti so večinoma v uporabi v sodobnih pečeh na biomaso, ki se uporabljajo za ogrevanje prostorov, večjih stanovanjskih objektov, najdemo pa jih celo v elektrarnah za proizvodnjo električne energije, kjer se uporabljajo kot nadomestek premoga.
Za razliko od polen peleti zavzamejo manj prostora, peč jih lahko dozira samodejno (primerni so za različne vrste peči), njihov transport in skladiščenje pa sta prav tako bistveno enostavnejša, saj jih dobimo pakirane v vrečah.
Dobri peleti manj »kadijo« in prašijo
Kako ločiti dobre od slabih peletov? Proizvajalci pelete izdelujejo iz različnih vrst lesa, pogosta izbira sta bukev in smreka, priljubljeni pa so tudi mešani peleti. Smrekovi peleti sicer res oddajo največ toplote, a je treba biti pri njihovi izbiri prav tako previden, saj niso vsi enaki. Nekateri so narejeni iz odpadkov lesne industrije, drugi iz sveže hlodovine, tretji lahko vsebujejo še lubje. Slednje ni zaželeno, saj pogosto prispeva k večji količini pepela. Bukov les denimo vsebuje manj smole, ki deluje kot lepilo, zato so ti peleti krhkejši in jim proizvajalci dodajajo primesi, ki lahko povzročajo več saj in pepela (nekateri kot vezivo uporabljajo odpadna olja).
Katere pelete izbrati? V bistvu le tiste iz najvišjih dveh razredov. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije testirala 25 vzorcev peletov, pri čemer so jih kupili v Sloveniji, njihov izvor pa je v različnih državah EU ter Bosni in Hercegovini. Nakupno priporočilo je bilo enostavno – kupiti velja le pelete razreda kakovosti A1 ali A2, saj ti oznaki zagotavljata najkakovostnejše in okolju najprijaznejše ogrevanje. Peleti slabše kakovosti pogosto ustvarjajo (pre)več pepela, emisij in lahko pospešeno vodijo do težav s kurilno napravo.
Med najboljše pelete so se zanesljivo uvrstili tudi prvorazredni Petrolovi Petroleti s certifikatom EN plus A1.