Oskrba z vodo na ZGO Ravne

Letna poročila o kakovosti vode

Letno poročilo o kakovosti pitne vode predstavlja pregled rezultatov preskušanj pitne vode na oskrbovalnih območjih. Temeljno vodilo pri oskrbi s pitno vodo je zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode vsem uporabnikom, ki so priključeni na vodovod ZGO Ravne. 

Na območju ZGO Ravne je upravljavec sistema oskrbe s pitno vodo sektor energetskega in okoljskega upravljanja. Pitna voda se na ZGO Ravne za 38 gospodarskih družb zagotavlja iz dveh vodnjakov in omrežja za distribucijo s pitno vodo. 

Letna poročila in letna obvestila uporabnikom najdete tukaj. 

Pogostost vzorčenja in analize pitne vode

Parametre kakovosti vode, načine vzorčenja in obveščanje o rezultatih vzorčenja ureja Uredba o pitni vodi (Ur. l. RS 61/23). 

Redni nadzor in laboratorijske kontrole, tako mikrobiološke kot fizikalno kemijske preiskave, izvaja zunanje podjetje NLZOH Maribor. Vzorci se jemljejo na različnih točkah na območju vodooskrbnega sistema ZGO Ravne.  

Plan vzorčenja za leto 2024 in zadnje analize vzorčenj lahko najdete tukaj.  

Lastnosti vode

Agregatno stanje 

Voda se pojavlja v treh agregatnih stanjih: trdnem, tekočem in plinastem. 

Gostota 

Voda ima največjo gostoto pri 4 °C. Ker je gostejša od ledu, led na njeni površini plava, zato voda zmrzuje od zgoraj navzdol. 

Specifična toplota 

Specifična toplota je pri vseh drugih tekočinah, z izjemo amoniaka, višja kot pri vodi. Posledica tega je, da lahko voda ohranja toploto dlje kot večina drugih sestavin geografskega okolja in se počasi ohlaja. Temperatura vode niha manj kot temperatura kopnega zemeljskega površja. Velike vodne površine (oceani, morja, velika jezera) lahko zato pomembno preoblikujejo podnebne razmere. 

Topnost 

Voda je zelo dobro topilo, zato vsebuje številne organske in anorganske snovi. Ta lastnost ji omogoča, da prenaša raztopljena hranila v biosferi (npr. fosfor), pa tudi številna onesnažila naravnega ali antropogenega izvora (pesticidi, umetna gnojila, težke kovine, fenoli itd.). 

Trdota 

Predstavlja skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcijevih in magnezijevih). Najpogosteje se izraža v nemških stopinjah (°N). 1 °N predstavlja vsebnost 10 mg CaO na liter vode. 

pH 

Predstavlja količino kislin oziroma koncentracijo vodikovih ionov v vodi. pH vode vpliva na večino kemičnih procesov v vodi. Naravna neonesnažena deževnica ima pH med 5 in 6, kisel dež okrog 4, večina jezer in vodotokov pa med 6,5 in 8,5. 

Vonj 

Vonj določajo hlapne snovi, raztopljene v vodi, odvisen pa je tudi od temperature vode. 

Temperatura 

Vode različnih izvorov imajo različno temperaturo. Za dobro pitno vodo velja, da ima temperaturo med 8 in 12 °C. Temperatura vode je različna zaradi zemljepisne širine vodnega telesa, nadmorske višine, letnega časa in drugih vplivov. Temperatura vode ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih interakcijah v vodnem telesu (npr. različna topnost kisika v vodi). 

Varčevanje z vodo

Varčevanje z vodo in nekaj zanimivosti glede porabe vode 

Preverjajmo stanje splakovalnikov v straniščih, veliko splakovalnikov pušče ne da bi vedeli. Med miljenjem zaprite vodo in prihranite do 250 litrov vode na teden. V industriji je potrebno nadzirati sisteme, da delujejo v skladu z navodili, spremljati porabe in v primeru dviga porabe pravočasno ukrepati. V zimskem obdobju so na določenih lokacijah izvedeni proti zamrzovalni ukrepi. Pomemben je nadzor točk, ali montaža proti zamrzovalnih pip, ki ne povzročajo velikih porab.

Poraba vode v svetu se je v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat. Povprečni Slovenec dnevno porabi 146 litrov vode. Iz odprte pipe na minuto steče do 20 litrov vode. Med tuširanjem porabimo okoli 140 litrov vode. Za izdelavo1 litra ustekleničene vode porabijo proizvajalci med delovnim procesom približno tri litre vode, ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda. Voda iz pipe je dokazano boljša kot ustekleničena voda. S pitjem vode iz pipe varujemo okolje.

Pogosta vprašanja in odgovori

Kaj je zdravstveno ustrezna pitna voda? 

Zdravstveno ustrezna pitna voda je voda, ki ne vsebuje mikroorganizmov (bakterij, virusov), 

parazitov in njihovih razvojnih oblik ter ne vsebuje snovi (kemijskih) v takšnem številu in koncentracijah, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. 

Kaj je dezinfekcija vode? 

Dezinfekcija pitne vode je ustrezen postopek (največkrat kemijski, lahko tudi fizikalni oz. mehanski), s katerim v vodi uničimo vegetativne oblike bakterij. Za dezinfekcijo pitne vode na  večjih vodovodnih sistemih so najbolj razširjeni klorovi preparati, v novejšem času jih izpodriva dezinfekcija z UV žarki in ponekod ozonizacija. Za dezinfekcijo vode doma je najbolj učinkovit postopek prekuhavanje, ki je učinkovit, če voda vre vsaj 3 minute. 

Na vodnem sistemu ZGO Ravne uporabljamo kot dezinfekcijsko sredstvo natrijev hipoklorit. Sistem dezinfekcije se vklopi v primeru večjih padavin. Na območju merimo vsebnost delcev v vodi v primeru dviga le teh, kar se običajno pojavi ob obilnem deževju, preventivno vklopimo dezinfekcijo. 

Zakaj je voda obarvana belo? 

Bela obarvanost je fizikalni pojav številnih mikroskopsko majhnih in nekoliko večjih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se sprosti pritisk, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Ko takšno vodo natočimo v kozarec, se v nekaj minutah zbistri, saj zračni mehurčki potujejo proti površini in se nato razblinijo. 

Zakaj je voda obarvana rjavo-rdeče? 

Rjavo - rdeča obarvanost pitne vode je dokaj pogost pojav, ki ga zaznajo uporabniki. Gre za posledico različnih »nepravilnosti«, kot na primer: uporabe manj kvalitetnih pocinkanih železnih cevi v interni instalaciji (pri uporabnikih), ki rjavijo. Do opisanega pojava največkrat pride na internem (hišnem) vodovodnem omrežju, kjer voda dalj časa stoji ali ob raznih vzdrževalnih delih, ko zaniha tlak v vodih.

Več pojasnil lahko najdete tukaj.

O trdoti vode

Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati ter kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin (CaCO3 – apnenčasta podlaga, CaMg(CO3)2 – dolomitska podlaga, CaSO4 – predeli z depoziti sadre). K trdoti vode seveda prispevajo tudi drugi ioni, vendar v znatno manjši meri: Na+, K+, Cl- in drugi (odvisno od kamenin). 

S spremembo temperature (segrevanjem) vode v interni instalaciji uporabnikov se v vodi raztopljena kalcij in magnezij izločita iz vode v obliki vodnega kamna. Pri tem nastane na kozarcih in posodah bela oborina, ki ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Temperatura, kjer se prične izločanje vodnega kamna je različna in je odvisna od celotne kemijske sestave vode. 

Z višanjem temperature, odlaganje vodnega kamna strmo narašča. Vodni kamen se nato počasi nabira na stenah cevi interne instalacije, na grelcih in sanitarnih armaturah in tudi, kar najpogosteje uporabniki opazimo, kot »pesek« na mrežicah vodovodnih pip. Oborino navadno težko očistimo s klasičnim pomivanjem posode, se pa odstrani z namenskim čistilo (čistilo za vodni kamen). 

V posebnih primerih, ko potrebujemo mehkejšo ali popolnoma demineralizirano vodo, uporabljamo posebne naprave za mehčanje. Takšne naprave se uporabljajo predvsem za profesionalne stroje in naprave in pri instalaciji zahtevnejših sistemov. 

Lestvica trdote vode:

• od 0 do 4 °dH: Zelo mehka voda  
• od 4 do 8 °dH: Mehka voda  
• od 8 do 12 °dH: Srednje trda voda  
• od 12 do 18 °dH: Močno trda voda  
• od 18 do 30 °dH: Zelo trda voda  
• nad 30 °dH: Izredno trda  

Podatki o trdoti vode, ki jo uporabljamo na ZGO Ravne. 

Vzdrževanje internih omrežij

V času praznikov, kolektivnih letnih dopustov in daljših odsotnosti je poraba pitne vode v objektih zmanjšana ali prekinjena, zato je na teh mestih večja verjetnost slabšanja kvalitete pitne vode. Zastajanje vode v interni vodovodni napeljavi zmanjšamo z rednim izpiranjem vodovodne napeljave, skladno z navodili NIJZ, objavljenimi na njihovi spletni strani:

• Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.
• Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
• Na mestih, kje voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. 
• Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov 

Interna vodovodna napeljava zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Interno vodovodno napeljavo, vključno z mesti uporabe (pipe), je treba redno in pravilno vzdrževati. 

Redna kontrola stanja internih omrežij in pravočasna zamenjava neprimernih ali dotrajanih omrežij. Dotrajano vodovodno omrežje predstavlja dodaten vir tveganja za pojav bakterij v vodi ali motnosti vode in s tem povečanje nevarnost za zdravje porabnikov. V objektih, kjer so napeljave primerne, je zelo pomembno opraviti letne preglede. Redno čiščenje mrežic na pipah in na glavah tušev oziroma menjave perlatorjev ter ročk za tuše. V kolikor na posameznem tušu ni redne rabe vode, zagotovite reden izpust tople vode v trajanju minimalno 10 minut vsaj enkrat tedensko. O vseh izvedenih ukrepih, analizah in meritvah vodite ustrezne evidence. Prav tako je enkrat letno potrebno izvesti pregled hidrantnih omrežij, v sklopu katerega se del stoječe vode izpusti iz omrežja. 

Legioneloza