Ste vedeli, da so električni avtomobili starejši od tistih z bencinskimi in dizelskimi motorji? Kljub temu, da je videti, kot da je e-mobilnost na vrata naših življenj potrkala šele pred kratkim, pa je tehnologija stara že več kot 130 let!
Električni avtomobili so zgodovinsko gledano stari vsaj toliko kot avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem. Hkrati z razvojem motorjev na notranje so se povečale tudi kapacitete električnih baterij in uporabnost elektromotorjev, zato so se obe vrsti avtomobilov dolgo časa soobstajali in tudi uspešno tekmovali med seboj. A nizke cene in lahek dostop do naftnih derivatov so jih za nekaj desetletij potisnili v ozadje, in šele sodobna skrb za okolje, želja po prehodu k nizkoogljični družbi ter hiter razvoj baterij sta jih spet obudila – in potisnila v ospredje mobilnosti.
Čisti in tihi
Električni avtomobili, kakršni so bili električni avto Thomasa Parkerja (ki velja za prvi serijsko izdelani električni avto), pa Flocken Elektrowagen, Electrobat ali Detroit Electric, so bili zaradi čistega in tihega delovanja in udobne vožnje sprva celo bolj priljubljeni od bencinskih. Priljubljeni so bili tudi zato, ker je bil njihov zagon preprost in zanesljiv, zagon bencinskih pa je zahteval nezanesljiv in nevaren ročni zaganjalnik.
Električni avtomobili so sodelovali tudi na dirkah, osvojili pa so tudi prvi uradno zabeleženi rekord v hitrosti vožnje. 18. decembra 1898 je francoski grof Gaston de Chasseloup-Laubat v parku Acheres blizu Pariza z električnim avtomobilom Jeantaud dosegel hitrost 63,159 kilometra na uro.
Hibridni avtomobil Lohner iz leta 1902. Vir slike: Porsche.
Porschejeva vloga
Pomembna vloga je pripadla Ferdinandu Porscheju. Ko je delal v dunajski tovarni Lohner je razvil električni avtomobil P1, pozneje pa tudi Lohner Mixte, prvi pravi hibridni avtomobil, v katerem je majhen bencinski motor poganjal dinamo, ki je proizvajal elektriko za elektromotorje na kolesih.
Med obema svetovnima vojnama so se električni avtomobili poslovili iz sveta množičnega avtomobilizma. Električna omrežja se niso razvijala dovolj hitro, dosegi so ostali omejeni, avtomobili z motorji na notranje zgorevanje pa so se dovolj razvili, da so ljudje prezrli njihove slabosti. Poleg tega so postala laže dostopna tudi fosilna goriva.
Prvi sodobni električni avtomobili
Do popolnega umika električnih avtomobilov iz sveta avtomobilizma kljub temu ni prišlo.
Peugeot je v okupirani Franciji izdeloval dvosedežni električni avtomobilček VLV, po drugi svetovni vojni pa je na Japonskem vozil električni avtomobilček Tama. Mitsubishi je leta 1966 za elektrodistributerja Tepco z elektromotorjem opremil mestnega malčka Minica, angleški Ford pa je v šestdesetih letih izdelal peščico električnih avtomobilčkov Comuta. BMW je za olimpijske igre v Münchnu leta 1972 elektrificiral BMW 1602. V električni pogonu se je poskusil tudi Renault, ki je elektrificiral Renaultu 5 in Renault Clio prve generacije, poskusov raznih proizvajalcev pa je bilo še veliko več.
Leta 1993 je General Motors predstavil avtomobil, ki je obveljal za prvi serijski električni avtomobil nove dobe, Impact EV-1. Izdelali so ga le v nekaj sto primerkih in ga prodajali le v Kaliforniji, kjer so morali ustreči zahtevam po določenem deležu električnih avtomobilov v ponudbi. Pod njegovo aerodinamično karoserijo sta se skrivala dva motorja z močjo 102 kilovatov, ki sta ga do 100 kilometrov na uro pospešila v 8,2 sekunde, po šesturnem polnjenju baterij pa je lahko prevozil okrog 110 do 120 kilometrov.
Prvi serijski električni avtomobil nove dobe, Impact EV-1. Vir slike: General Motors.
Elektromobilnost se vrača v ospredje
V začetku tisočletja pa so se električni in hibridni avtomobili počasi vrnili v našo zavest in se začeli bolj in bolj uveljavljati. Toyota je leta 1997 predstavila prvi serijski hibridni avtomobil, Toyota Prius, na področju baterijskih električnih avtomobilov pa je bil eden prvih serijskih Tesla Roadster, ki so ga prvemu kupcu po štiriletnem napovedovanju dostavili leta 2008. Tedaj na ceste zapeljal tudi Mitsubishi i-MiEV, prvi zares dostopni električni avtomobil, ki smo ga poznali tudi kot "evropska" Citroena C-Zero in Peugeot iOn, kmalu pa so mu sledili tudi drugi modeli, kot je bil Renault Fluence Z.E., ena prvih električnih limuzin spodnjega srednjega razreda, s katero je Renault poskušal uvesti tudi hitro menjavanje baterij na posebnih postajah namesto počasnega polnjenja na električnih polnilnicah.
Drugačen koncept je predstavila Opel Ampera, evropska različica ameriškega Chevroleta Volta, električnega avtomobila z majhnim motorjem na notranje zgorevanje v vlogi podaljševalnika dosega. Ta je pozneje našel pot tudi v nekatere druge avtomobile, kot je bil majhen mestni BMW i3 REX, a se ni zares uveljavil. Bolj uspešni so priključno hibridni avtomobili z baterijami, ki jih je moč polniti na električnem omrežju in zmorejo za nekaj deset kilometrov povsem električne vožnje. Tako lahko pokrijejo dnevne potrebe povprečnega uporabnika le z vožnjo na elektriko, na daljših poteh pa lahko izrabijo obstoječo infrastrukturo bencinskih servisov. Pričakovanjem uporabnikov po dosegu in voznih lastnostih in udobju vse bolj ustrezajo tudi "pravi" baterijski električni avtomobili.
Ne pozabimo pa tudi, da se e-mobilnost širi tudi v zrak, saj vse več podjetij razvija tudi zračna plovila, ki bodo po eni strani temeljito izkoristila možnosti električnega pogona, po drugi strani pa jim bo tehnologija avtonomne vožnje zagotavljala varno letenje.
Izgradnja mreže polnilnih postaj je eden osnovnih pogojev za e-mobilnost.
Novi pogledi na mobilnost
Hkrati z uveljavljanjem hibridnih, priključno hibridnih in električnih vozil se spreminja tudi odnos družbe do same uporabe avtomobilov in prihodnje mobilnosti nasploh, ki ne bo le električna, ampak tudi avtonomna in povezana. Mobilnost v pametnih mestih trajnostne prihodnosti bo kombinacija različnih oblik, od električnih avtomobilov do javnega prevoza. A prav elektromobilnost je tista, ki bo najprej začela spreminjati poglede na to, kakšna je mobilnost prihodnosti oziroma to počne že danes.
A da bi električna mobilnost postala nekaj vsakdanjega, moramo ustvariti osnovne pogoje. Električna polnilnica na domu in gradnja omrežij hitrih in počasnih javnih električnih polnilnic so poleg razvoja shem souporabe električnih avtomobilov prvi koraki na tej poti.
V Petrolu upravljamo največje omrežje javnih polnilnih postaj za električna vozila v Sloveniji.
E-mobilnost na Petrolu
Električna mobilnost ter izzivi in priložnosti, ki jo spremljajo so tisto, čemur se posvečamo tudi v Petrolu. Tako upravljamo največje omrežje javnih polnilnih postaj za električna vozila v Sloveniji. Električna polnilnica v tujini imetnikom Petrol klub kartice elektromobilnosti ni več nedostopna, saj jim pa zagotavljamo široko mrežo gostovanja na električnih polnilnicah po Evropi.
Zagotavljamo tudi podporo končnim uporabnikom, razvili pa smo spletno mobilno aplikacijo za polnjenje OneCharge, ki uporabnikom omogoča polnjenje avtomobila brez neposrednega denarnega plačila, ampak zgolj s skenom QR kode ali vpisom številke, ki jo ima električna polnilnica. Preko aplikacije lahko uporabniki v realnem času preverijo tudi lokacijo in zasedenost polnilne postaje, kar je za vsakdanjo praktičnost uporabe električnih avtomobilov zelo pomembno.
Razvili smo tudi celovit poslovni najem električnih avtomobilov, ki podjetjem in lokalnim skupnostim zagotavlja preprosto razogljičenje njihovih flot službenih vozil. Storitev ne vključuje le najema električnih vozil, temveč tudi upravljanje voznega parka in možnost vzpostavitve lastne polnilne infrastrukture ter korporativno souporabo vozil, s čimer pri Petrolu dokazujemo, da razumemo, da prehod v nizkoogljično družbo ne pomeni le spremembe tehnologije, ampak tudi načina uporabe vozil iz lastništva k mobilnosti kot storitvi.
Želite vpeljati trajnostno mobilnost tudi v vašem podjetju? Pošljite nam povpraševanje!